Supervizija je proces specifičnega učenja in razvoja, je metoda podpore pri profesionalnem reflektiranju, ki strokovnim delavcem omogoča, da osvojijo nove profesionalne in osebne uvide kot lastno izkušnjo. Pomaga jim, da praktične izkušnje integrirajo s svojimi teoretičnimi znanji in da pridejo do svojih lastnih rešitev problemov, s katerimi se srečujejo pri delu, da uspešneje obvladujejo stres in gradijo svojo profesionalno identiteto. Supervizija podpira profesionalno in osebno učenje ter razvoj strokovnjaka.

To je kreativni prostor, v katerem se strokovnjak v povezavi s supervizorjem in ob sodelovanju z njim uči iz svojih izkušenj, išče lastne rešitve problemov, s katerimi se srečuje pri delu, kamor sodi tudi iskanje uspešnih načinov soočanja s stresom, spoznava situacijo uporabnika in njegove vire, svoje misli, občutja in vire, in tudi odnos z uporabnikom iz različnih zornih kotov.
Ob integraciji vseh teh vidikov profesionalne situacije supervizant ustvarja možnosti za kompetentno strokovno delovanje. Tako supervizija zagotavlja kakovostno strokovno delo z uporabniki storitev psihosocialnega dela.

Supervizija je pomembna metoda pri preprečevanju poklicne izgorelosti in je nujna v poklicih pomoči.

Supervizija se lahko izvaja tudi na sedežu institucije oziroma zavoda ali društva in poteka enkrat mesečno, dve ali tri pedagoške ure.

Online svetovanje in psihoterapija
– ko iz kateregakoli razloga osebni obisk ni mogoč, je na voljo pogovor na daljavo.