Lepo pozdravljeni in dobrodošli na spletni strani, ki je namenjena vsem, ki se ne želite ustaviti pri iskanju boljšega, lepšega, zadovoljnega in srečnega življenja.

 Da je mogoče premikati meje, ki se zdijo nemogoče, so izkusili mnogi, enako kot to, da je globlje v nas več, kot si upamo priznati in dovolimo pogledati. Razsežnost raziskovanja človeškega Jaza, edinstvenega bitja – mene, tebe, naju, nas … zna biti naporna, tudi boleča, vedno pa se izkaže za dobro, zadovoljujoče, najvišji smisel življenja, ko je v ospredju vse lastno in odnos z drugim ter zavedanje, da življenje ponuja več, kot nam razkriva na prvi pogled!

 Tančico, pod katero se skriva osebnost – pretkana s prvimi izkušnjami otroštva in mladosti, izpostavljena številnim vlogam, od otroka do starša, morda ranjena ali zgolj ranljiva, ki si zase in za svoje drage želi srečnejši jutri – je treba odkriti varno in skrbno ter z vso odgovornostjo, za kar smo usposobljeni psihoterapevti. Odnos terapevt-klient v sodobni psihoterapevtski doktrini predstavlja temeljno delovno sredstvo, ki nam omogoča, da lahko delamo na zasebnem in intimnem, da posredujemo svoje znanje in pomagamo klientu, da izdela lastno življenjsko strategijo, s katero bo uspešno osmislil sebe in svojo vlogo v življenju.

Za odločitev, da si zaslužimo več in bolje, je potreben pogum, za delo na sebi tudi vztrajnost, za prvi korak k spremembi na bolje pa je pomembno spoznanje, da lahko lastno srečo soustvarjamo!

Dr. Nevenka Podgornik, psihoterapevtka

Izr. prof. dr. Nevenka Podgornik je po strokovno izobrazbenem profilu realitetna psihoterapevtka in imetnica evropske diplome iz psihoterapije, sociologinja in antropologinja.

Pedagoško in raziskovalno delo opravlja kot docentka na fakulteti, kot zunanja sodelavka sodeluje z institucijami s področja izobraževanja in psihosocialnega svetovanja.

Raziskovalno se ukvarja s proučevanjem področja svetovalno-terapevtskega dela, psihoterapije in njenih antropoloških temeljev, z vprašanji odnosov, s problematiko zasvojenosti in drugih težav v duševnem zdravju ter z vzgojno-izobraževalnimi pristopi.

S svetovalno-terapevtskim delom ima skoraj dvajsetletne izkušnje, zlasti s področja težav v duševnem zdravju, partnerskega odnosa, težav v odraščanju oz. vzgojnih pristopov in nekemičnih oblik zasvojenosti.

Kot supervizorka z licenco Socialne zbornice Slovenije izvaja supervizijo za organizacije, zavode in društva s področja socialnega varstva.

Je članica strokovnega sveta družbeno odgovorne kampanje Ne-odvisen.si in sodelavka Vivine zdravniške linije ter avtorica in soavtorica več strokovnih in znanstvenih člankov ter monografij.

Izr. prof. dr. Nevenka Podgornik je vpisana v register psihoterapevtov

Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.

Psihoterapija je proces, ki posamezniku omogoča, da varno in učinkovito predela osebne težave in spremeni svoja prepričanja in ravnanja ter izboljša svoje počutje. Psihoterapija pomeni znanje in strategije za izboljšanje in ohranjanje duševnega zdravja. Omogoča nam, da se naučimo, kako učinkovito upravljati s svojim življenjem, kako izbrati bolj zadovoljive odločitve in razviti moč za premagovanje stresa in težav v življenju.

Svetovalni oz. psihoterapevtski proces klientu omogoča, da odkrije, kaj dejansko želi, kaj v sedanjosti počne, da bi dosegel želene cilje, da razvije načrt, kako bo v prihodnosti bolje potešil svoje potrebe, vzpostavljal in ohranjal zadovoljujoče odnose, in da s samopresojo spremlja svoje napredovanje.

Merila za duševno zdravje so ugodna človekova notranja psihična stanja, dobri medosebni odnosi, razumevanje in sprejemanje drugačnosti, uspešnost pri delu, v šoli in drugih dejavnostih, ki jih opravljamo.

Pri obvladovanju svojega življenja, pri soočanju z različnimi nalogami, obremenitvami in težavami včasih potrebujemo pomoč, da ponovno prevzamemo nadzor nad svojim življenjem in zaživimo bolj radostno in izpolnjeno.

S pomočjo psihoterapevta lahko:

• premagate osamljenost, tesnobo, depresijo, anksioznost;

• se ustrezno odzovete na izzive vsakdanjika v medsebojnih odnosih in notranjih čustvenih stanjih;

• prepoznate različne psihosomatske težave in ustrezno ukrepate ob njih;

• prepoznate in ustrezno odgovorite ob čustvenih stiskah;

• bolje razumete razvojna obdobja svojih otrok (adolescenca, odraščanje, osamosvajanje itd.) ter   osmislite stiske, ki jih prinaša starševstvo;

• obvladujete stiske ob pomembnih življenjskih prelomnicah;

• razjasnite in izboljšate odnose v delovnem, študijskem in/ali domačem okolju;

• prepoznate simptome in znake izgorevanja in ga preprečite;

• zaživite bolj zdravo in zadovoljno življenje brez zasvojenosti (igre na srečo, računalniške igrice, tobak,hrana, alkohol, prepovedane droge ipd.)

Na uvodnem srečanju vam bomo predstavili način dela, pogovorili se bomo o težavah, vaših željah in potrebah, o pričakovanjih. Skupaj bomo opredelili želene cilje in zasnovali pristop k njihovemu doseganju. To je tudi priložnost, da postavite vprašanja, razrešite dileme, strahove in vse tisto, kar vam morda preprečuje, da bi storili nekaj zase in izboljšali svoje življenje.

Psihoterapevtski proces poteka na varen in zaupen način, ki vam omogoča, da s pomočjo terapevta opravite samopresojo, pridete do uvidov, osebno napredujete, obenem pa osvajate znanje in strategije, ki jih boste lahko samostojno uporabili in v svoje življenje vnesli nove poglede, nove aktivnosti in zaživeli bolj zadovoljujoče.

Individualno, partnersko in družinsko terapijo izvajamo za naslednja področja:

• vzgoja otrok in mladostnikov,

• otroci in mladostniki s težavami v odraščanju,

• težave v partnerskih odnosih,

• težave v duševnem zdravju (stresne motnje, depresija, anksioznost idr.),

• zasvojenost z igrami na srečo,

• zasvojenost z internetom in drugimi elektronskimi mediji.

Pri izvajanju psihoterapevtskega dela smo terapevti zavezani ravnati etično in odgovorno – tako v odnosu do sebe, psihoterapevtske stroke in vseh, s katerimi vstopamo v psihoterapevtski odnos. Etični kodeks Slovenske krovne zveze za psihoterapijo si lahko v celoti preberete tukaj.

Na poti odraščanja se otroci in mladostniki pogosto srečujejo s številnimi izzivi, težavami in stiskami, ki jih vedno ne uspejo razrešiti s pomočjo staršev in v okviru družinskega okolja.

Kljub ljubezni in skrbi, ter najboljšim željam za svojega otroka, morda kdaj starši ne znamo ali ne zmoremo nuditi ustrezne pomoči, morda potrebujemo pomoč tudi sami. Poiskati pomoč za lastne težave ali za težave naših dragih, govori o naši senzibilnosti za posameznika, za medsebojne odnose, in o pripravljenosti, da želimo sebi in drugim, za katere smo odgovorni, le najboljše.

V sodobni, visoko razviti družbi, so otroci in mladostniki pogosteje v večji meri izpostavljeni tveganjem, zato potrebujejo dodatna znanja in veščine za ustrezno ravnanje. Potrebujejo pomoč in podporo pri tem, da izdelajo življenjsko strategijo, ki jih ne bo zgolj obvarovala, temveč jim tudi omogočila, da razvijejo lastne potenciale, dosežejo želene cilje  in se aktualizirajo kot odgovorne in zdrave osebe.

Otrokovo  in mladostnikovo destruktivno vedenje je praviloma obsojano,  kritizirano in tudi sankcionirano, vendar pa, v kolikor bi bili ti poskusi prevzgoje učinkoviti, se jih ne bi bilo potrebno posluževati znova in znova, in z njimi ne bi poškodovali tako pomembnega odnosa kot je odnos starš – otrok.

Ravnanja naših otrok je potrebno  razumeti kot namenska, kot vedenja s katerimi želijo omiliti frustracijo in doseči želeno, pa se praviloma z izbranim načinom od tega oddaljujejo, in ne samo to, pogosto ogrožajo svoje zdravje in življenje. V prizadevanju, da otrok destruktivna vedenja nadomesti z ustreznejšimi, učinkovitejšimi, mu nudimo pomoč pri tem, da razvije nove, učinkovitejše pristope, nove podobe in izbire, s katerimi bo v odnosu z ljudmi, ki jih ima ne glede na obdobje v katerem je, zagotovo rad, bolj zadovoljen s seboj in svojimi ravnanji, ki ga bodo dejansko približevala cilju, ki ga zasleduje.

Individualno in/ali družinsko terapijo izvajamo za naslednja področja:

• Prekomerna uporaba računalnika in interneta

• Prekomerno igranje računalniških igric

• Učne in/ali vedenjske težave

• Psihične preobremenitve

• Prekomerna telesna teža

Svetovanje otroku ali mladostniku poteka na varen in zaupen način, tako kot pri delu z odraslimi smo tudi pri delu z otroki  zavezani k molčečnosti in varovanju osebnih podatkov ter celotnega svetovalno – terapevtskega dela s klientom.

Otrok je deležen strokovne pomoči izven šolskega prostora, zato ni izpostavljen morebitnemu stigmatiziranju, temveč dela na sebi v varnem in zaupnem okolju.

Svetovalno delo se lahko izvaja individualno z otrokom, priporočljivo pa je, da se v proces pomoči vključita tudi otrokova starša.

Otrokom in mladostnikom nudimo pomoč tudi s sprostitvenimi tehnikami - v primeru nespečnosti, strahov, treme pred šolskimi testi, nastopi in v drugih primerih psihične obremenjenosti.

AT in EFT tehnike so relativno preproste in se jih lahko sorazmerno hitro naučimo. Uporabljajo se samostojno, kot oblika samopomoči.

Učenje sprostitvenih tehnik poteka individualno ali v skupini.

Supervizija je proces specifičnega učenja in razvoja, je metoda podpore pri profesionalnem reflektiranju, ki strokovnjakom omogoča, da osvojijo nove profesionalne in osebne uvide kot lastno izkušnjo. Strokovnjakom pomaga, da praktične izkušnje integrirajo s svojimi teoretičnimi znanji in da pridejo do svojih lastnih rešitev problemov, s katerimi se srečujejo pri delu, da uspešneje obvladujejo stres in gradijo svojo profesionalno identiteto. Supervizija podpira profesionalno in osebno učenje ter razvoj strokovnjaka (Žorga 2003).

To je kreativni prostor, v katerem se strokovnjak v povezavi s supervizorjem in ob sodelovanju z njim uči iz svojih izkušenj, išče lastne rešitve problemov, s katerimi se srečuje pri delu, kamor sodi tudi iskanje uspešnih načinov soočanja s stresom, spoznava situacijo uporabnika in njegove vire, svoje misli, občutja in vire, in tudi odnos z  uporabnikom iz različnih zornih kotov. Ob integraciji vseh teh vidikov profesionalne situacije supervizant ustvarja možnosti za kompetentno strokovno delovanje. Tako supervizija zagotavlja kakovostno strokovno delo z uporabniki storitev psihosocialnega dela (Ajduković, Cajvert 2004).

Supervizija je pomembna metoda pri preprečevanju poklicne izgorelosti in je nujna v t. i. pomagajočih poklicih.

Supervizija se lahko izvaja tudi na sedežu institucije oziroma zavoda ali društva in poteka enkrat mesečno, tri pedagoške ure.